![]() |
Kaj pravi tisk: album Blue Suit (Steve Klink)
|
|
»… Najopaznejši prvenec leta …«
»Klink nam je s prvencem Blue Suit pokazal, da zna swingati; zdaj vemo tudi, da mu je blizu funk.«
»Cede tedna. Najboljši ritem iz Nemčije.«
»Skrajno priporočamo!«
»Čudovita plošča bluesovskega in gospelovskega tria v ritmu petdesetih in šestdesetih … Dandanes tega ni dovolj. Hitro gre v
uho, dober ritem, sodobno. Brezčasno.«
»Blue Suit, debitantski cede Steva Klinka, basista Henninga Gailinga in bobnarja Gregoryja Hutchinsona, je več kot zgolj
odločen začetek nadarjenega novinca. Plošča, posneta oktobra 1997, prepričljivo nakazuje, da je skupni imenovalec glasbene
kvalitete odvisen od tega, koliko veselja ima vsak član skupine s svojim inštrumentom. Jazzovska tradicija spet zaživi, s
strastjo …«
»Na albumu Blue Suit … Klink čudovito, lahkotno, živahno igra klavir. Popolnoma brez prevzetnosti, preprosto lepo.«
»Od melanholije do evforije, vedno topel klavirski zvok … s poletom in humorjem … nadvse odlična in iskriva plošča.«
»(Klink) je na svoj prvi cede zapakiral vse, kar nam kri divgne do vrelišča: blues, folk, gospel, funk. Poslušanje je čisti
užitek.«
»Ko slišite ploščo Blue Suit, boste razumeli, zakaj mnogi strokovnjaki temu jazzovskemu pianistu obetajo izjemno
kariero.« »(Na plošči) se jazz izogne svojemu negativnemu slovesu: prav nič ni intelektualen, prej je zabaven.«
»Prav cede, kakršen je Blue Suit, odseva elegantnega duha swinga starih dobrih časov jazza – duha, ki se dandanes v razumski,
možganski produkciji običajno porazgubi. Klinka prav nič ne moti, če se kdo pritoži, da je njegov stil preveč poljuden. Kdor zna
biti glasbeno tako prepričljiv in še vedno otipati utrip poslušalcev, bo nekega dne tudi sam določal prihodnje glasbene
tokove.«
»Vitalnost in užitek pri igranju je osnova za ta izdelek swingaškega tria …« |